Oznaka: sprostitev

Nekaj časa nazaj sem si po dolgem času vzela dopust, ker sem ga res potrebovala. V službi je postalo res zelo naporno in nisem vedela več ali bom še dolgo zdržala ali ne. Hitro sem ugotovila da res potrebujem oddih in to sem tudi začela planirati.

Vedela sem, da bi se rada malo odmaknila od doma, saj nisem želela biti lena in doma. Zato sem organizirala nek dopust. Rekla sem si, da bom šla v Bovec. Bovec je kraj v katere že zelo dolgo časa nisem bila in sem želela spet malce iti tja. 

Morala pa sem seveda najti tudi neko prenočišče in res sem takoj našla apartma Bovec. Vedela sem, da bo apartma Bovec nekako najboljša odločitev zame, saj sem želela imeti malo večji prostor, kjer si lahko tudi kaj sama skuham in pa predvsem to, da se sprostim.  Repo sem rezervirala apartma Bovec in moja dogodivščina se je lahko lepo začela. 

Komaj sem čakala ta dopust, saj sem ga res potrebovala. Takoj se planirala tudi vse hribe, ki bi jih rada prehodila in videla. Vse sem imela zelo lepo organizirano. Hotela sem se res spočiti a hkrati sem želela veliko hoditi. 

Hoja me je že od vedno veselila. Že od malih nog sem vedno rada hodila v hribe. Ravno zato rada še danes pobegnem nekam v hribe, če je to le možno.to me res nekako sprosti in vem da se bom imela zelo lepo. Ko pridem na vrh, sem vedno ponosna sama nase, saj sem naredila nekaj dobrega za svoje telo in pa za svojo mentaliteto. 

Ko sem prehodila vse to sem se lepo odpravila nazaj v apartma Bovec, kjer sem si lahko lepo odpočila in se pripravila na novi dan in na nove dogodivščine in izzive. Ta dopust je bil res eden izmed najboljših in najbolj sproščenih do sedaj. …

Kako len lahko človek postane, ko pride v srednja leta, sem spoznala jaz na svoji koži. Prišla sem v obdobje, ko se mi ni dalo prav nič, takrat lahko rečem, da me je rešila meditacija, ker to je bila edina stvar, ki se jo počela zase. Ne vem, zakaj sem bila tako lena in s tem, ko nisem prav nič delala, sem se začela slabo počutiti. 

Vedela sem, da tako naprej ne bo šlo, ali se zbrcam in prepričam samo sebe, da začnem migati, ali pa bom imela vsak dan več bolečin. Dolgo sem potrebovala, da sem začela migati, moje celo telo je zaspalo, ni bilo okretno, bila sem kot deska. Ja, meditacija me je reševala, da sem še vseeno gledala na svet pozitivno, vse drugo pa ni bilo tako, kot bi moralo biti.

En dan me je zagrabilo v križu in lahko sem samo upala, da bo vse skupaj popustilo in da ne bo nič hudega. Takrat me je reševala meditacija, ker je to bilo vse, kar sem lahko počela. Sem pa sama sebi obljubila, da ko se pozdravim, začnem telovaditi, da bo moje telo bolj zdravo.

Komaj sem čakala dan, da se bom počutila boljše, pa sem se še kar počutila slabo in moje psihično počutje je nazadovalo. Tako sem se odločila, da temu naredim konec, edina, ki me je še držala gor je bila meditacija, samo to ni bilo dovolj za moje dobro telesno počutje. 

Tako sem premagala svoje telo in začela teči vsak dan. Prve dni je bilo mučno, vse me je bolelo, zavedala sem se, da lahko sama sebi škodujem ali pa se rešim vseh bolečin in se poberem. 

Ni me bilo strah, meditacija mi je dajala upanje in tako sem naredila vse potrebno, da sem danes spet nasmejana in postavna. …