Naša postelja ni bila zračna, zato smo kupili novo letveno dno

Vsaka gospodinja, ki pospravlja, še kako ve, kako se prah nabira. Meni včasih ni nič jasno, ker ko pospravim stanovanje v nulo, je prah naslednji dan spet na policah. Tako me je začela živcirati postelja, vedela sem, da je potrebno letveno dno, ker ta naša postelja ni dihala in jaz nisem mogla spati, ker sem skozi vohala prah.

Moj mož je bil prepričan, da je kriv jogi, jaz pa sem vedela, da ni tako pomemben jogi, kot je pomembno letveno dno. Kakšno moram kupiti, pa še nisem vedela. Čeprav mož ni bil zato, ker je še kar trdil, da je najina postelja čisto v redu in da naj neham pretirati. Ko se mož tako obnaša se ponavadi umaknem in sama poskrbim za stvari, ki so potrebne. Tako sem šla v salon po novo letveno dno in seveda naletela na prodajalca, ki mi je tudi skušal prodati novi jogi. Vem, da so prodajalci zato tam, da prodajajo, ampak če mu jaz rečem, da potrebujem samo letveno dno, naj mi ne govori o jogiju. Tako sem se razjezila in šla v drugi salon, kjer so me popolnoma razumeli in točno vedeli o čem govorim.

Pri njih sem kupila kvalitetno letveno dno in veste kaj, zamenjala sem ga tako, da mož sploh ni vedel, to pa zato, ker on je itak dobro spal, komplicirala pa sem samo jaz. Od tistega dne naprej spim dobro tudi jaz. Ko je čez nekaj časa mož opazil, da ne težim več, glede spanja, pa sem mu povedala, da je že nekaj časa pod posteljo novo letveno dno in da od takrat spet spim dobro, ker ne voham več praha. 

Meni osebno je kvalitetno letveno dno isto pomembno, kot jogi, vzglavnik in posteljnina, kajti postelja mora biti v celoti narejena prav in iz pravih materialov. 

Kupila sem si serum za rast obrvi

Dolgo sem razmišljala, če naj si privoščim serum za rast obrvi, ali je to spet ena od prodajnih potez proizvajalcev, da več zaslužijo. Ker pa so moje obrvi bile zelo boge in redke, sem morala nekaj narediti in serum za rast obrvi je bil zadnja moja rešitev.

 Vsak ljubi dan sem posvetila največ časa prav urejanju obrvi, kajti resnično so bile redke in moj obraz je bil čuden, prav tako pa to ni bil moj lep pogled, ko sem ga imela včasih. Včasih sem imela tako lepe obrvi, danes pa kupujem serum za obrvi. Ne vem kaj se je zgodilo z mojimi obrvi, nekaj je moglo biti narobe, kajti obrvi pa se ne razrečijo kar tako. Ker nisem nikoli ugotovila kaj bi lahko bilo narobe in ne morem reči, da bi se kdaj slabi zdravstveno počutila, sem se odločila, da pa si kupim serum za obrvi, preden obiščem zdravnika.

Po drogeriji sem hodila najmanj dve uri in se iskala, ker sem želela dober serum za obrvi in ne kar enega, na kar sem vprašala prodajalko za nasvet. Ona pa mi je odgovorila ,če imate resnično probleme z obrvi ne kupujte serum za obrvi pri nas, pojdite k kozmetičarki in ona vam bo zagotovo znala boljše pomagati, kajti ti naši serumi niso tako močni, da bi lahko rešili vaše obrvi. 

Bila sem ji hvaležna, da je bila tako prijazna in dobra, da mi ni takoj prodala prvi serum za obrvi, jaz pa sem res šla do kozmetičarke, katera mi je rekla, da imam slabe obrvi in da jih bo pozdravila. Tako je imela kvalitetni serum za obrvi, vse sva se pogovorile glede obrvi in nege in začela sem z nego. Res da je trajalo nekaj mesecev a je uspelo, moje obrvi je serum za obrvi pozdravil, ne bi pa mi uspelo, če ne bi bila tako vešča pri mazanju.

Nakup slabe tende je dvojini nakup

Že tako in tako gledaš na denar in potem vidiš, da je ravno to krivo, ker si naredil poceni nakup. Pred hišo imam ogromno sonca, od jutra do večera, tende  sem si želel, a sem vedel, da so kar drage. Ko je prijatelj prišel na obisk in sva oba sedela zunaj na terasi na soncu, mi je kar rekel, zakaj si ne privoščim tende, da tako res ni prijetno sedeti, ker je premočno sonce.

Pa sem šel v trgovino in gledal najcenejše tende in si tudi eno privoščil. Že po poti domov sem klical kolega in ga prosil, da ko bo imel čas, da naj pride do mene, da bova skupaj montirala tendo. Še kolega je bil vesel, da sem jo kupil, seveda dokler je ni videl. 

Že ko je stopil iz avta in videl, katero sem kupil se je prijel za glavo in rekel naj neham odpirat, ker te tende mi on ne bo montiral. Sledilo je vprašanje, zakaj sem kupil takšno slabo stvar, ki mi ne bo zdržala niti eno leto. Malo sem bil jezen, seveda, kako da ne, kaj zdaj on meni pametuje. Pa mi je stvari malo boljše razložil. Tako sva skupaj šla nazaj v trgovino in zahtevala denar nazaj, ker oni so žal prodajali samo te slabe tende in nobene druge, če bi imeli boljše, bi tendo kupil pri njih.

Peljal me je v boljši salon, kjer so sicer tende bile trikrat dražje, a je rekel, da mi ne bo žal. Na koncu sem izbral kar drago tendo za v moj žep, montirala sva jo še isti dan, ker on je tende znal montirat in ko sem jo odprl, sem se počutil kot kralj. Da me je prijatelj še malo špiknil pa je rekel, kaj če bi sedaj imel montirano tisto sovjo prvo izbiro. Verjetno bi te bolela glava, ker bi videl, da si kupil slabo robo. 

Moja prijateljica je bila čisto spremenjena, uživala je omega3

Ko smo končali študij, smo šli vsi svojo pot, nekateri smo si obljubili, da se vidimo in slišimo, a tega je bilo na začetku več, potem pa vedno manj. Študijska prijateljica je bila vedno bolj tiha, njena koža na obrazu ni bila preveč lepa, tudi lase je imela po navadi mastne, omega 3 pa jo je spremenilo tako, da je skoraj nisem prepoznala. 

To je tisto, ko srečaš nekoga znanega v tretjem kraju in potem ne veš, kam bi ga dal, ker se je malce tudi spremenil, njo je omega 3 pošteno spremenil.  Ta dan me je nekdo poklical, ko sem se obrnila sme videla lepo punco, ki mi je bila znana, šele ko sem prišla bližje sem videla, da je ona. Bila sem šokirana in to pozitivno, šle sva na pijačo in nisem mogla preko tega, da je ne vprašam, kako da tako dobro izgleda. Povedala mi je, da je omega 3, ker ji je nekdo svetoval, že kar nekaj časa in da se po omega 3 res dobro počuti in sama vidi, da je drugačna, zdi se ji ,da je lažja, da se lažje premika, vidi tudi sama, da je njena koža sedaj lepša. 

Tako sva se nasmejali, ko  sem ji rekla, no tebi pa leta ležijo, tudi njej je godilo, saj sej e končno počutila lepa sama sebi. Priporočala je tudi meni omega 3, tudi povedala mi je katere ona uživa. Jaz pa sem vedno tega prepričanja, da če vidim ,da mi nekdo nekaj priporoča, na katerem se res vidi, da je stvar delovala, nimam nobenega problema, da tudi jaz to preizkusim. 

Rekle sva si, da se še dobiva in tokrat sva držale obljubo, ker je tudi ona čisto drugačna, sedaj ko se dobiva, se imava res lepo, nikoli nama ne zmanjka tem, prejšnjič sva se pogovarjale o omega 3, tokrat pa o športu in rekreaciji.

Poletne obleke so nekaj naj lepšega, kar lahko nosimo v vročih dneh

Zakaj bi se matrali z hlačami, če lahko v poletnih mesecih nosimo poletne obleke, ki nas ne tiščijo, v njih smo svobodne, nam ni vroče, to je najlepše kar je lahko. Spominjam se sebe, ko sem bila mlajša in nisem hotela nositi oblek, še kako me je moja mama prepričevala, da bi jih nosila, pa je nisem poslušala, ker sem pač imela svoj stil. Danes jih štejem preko petdeset in povem vam, da se še nikoli nisem počutila tako dobro na plaži, kot se počutim sedaj, ko nosim poletne obleke, ki prosto plešejo okoli mojega telesa.

Danes mi je jasno, kaj mi je hotela povedati mama, takrat pa je bila mama tečna, ko je govorila, da so poletne obleke res fajn za na plažo. Danes imaš resnično veliko izbiro oblek, tako v nakupovalnih centrih, kot tudi v manjših trgovinah, še najbolj so simpatične te manjše trgovine v kraju, kjer greste na morje in ste na dopustu, stran od problemov in si med sprehodom po morskem mestu privoščite oblekico, ki vam je padla v oči. Res so prijetne poletne obleke, jaz ko jih nosim poleti in pomislim na zimo, kaj vse bom spet morala tlačiti nase, me kar v slabo voljo spravi, sedaj ko je poletje, poletne obleke tako prav pridejo, to je vse kar oblečeš in že si urejen.

Tudi pri oblekah imate možnost izbire stila, tako ste lahko elegantne, športne, klasične, poletne obleke so ravno tako v različnih stilih, le odločiti se morate, kateri stil vam odgovarja in v katerem se boste dobro počutile. Nikar ne komplicirajte, poletne obleke so z namenom preproste, lepe, barvaste, nikar ne mislite, da lahko daste gor napačno, kar so vse prave in lepe, le nositi jih morate znate. Še kako se vidi razlika, če ženske znajo nositi poletne obleke ali pa ne. …

Privoščila sem si facelift

Kako ta čas beži vidim šele po tem, ko se pogledam v ogledalo. Do zdaj sem bila vedno ponosna na svoj videz in imela sem se za lepo, danes pa ko se pogledam v ogledalo v moji glavi doni facelift obraza in to že kar nekaj časa. Sprva sem mislila, da imam pač malo naporne dneve in da bo minilo.

Vseeno sem si zadala načrt, da bom poskrbela za svoj obraz, da facelift še ne pride v poštev. Pa sem začela, telovaditi, piti dovolj vode, priskrbela sem si boljše kreme, olja, vsaki drugi dan sem si naredila obrazno masko in seveda za svojo kožo poskrbela tudi od znotraj, začela sem piti vitamine, minerali, v glavnem vse kar so mi določeni strokovnjaki in seveda prijateljice priporočale. Po določenem času pa panika, moj obraz je bil isti.

Žal sem prišla v tista leta, bi rekli. Sprijazni se. Jaz pa se nisem sprijaznila s tem, da je moja koža takšna, vendar sem se sprijaznila, da si naredim facelift obraza. Kako sem bila tisti dan enostavno srečna, ker sem se to odločila, že sam občutek, da bom naredila nekaj zase in da bom potem sama z seboj bolj zadovoljna je bil dovolj zame.

V naslednjem tednu sem se vse zmenila in že sem čakala v čakalnici na prvi pregled, kako sem bila srečna, čisto nič me ni bilo strah, da facelift ni zame ali pa da ne bom zadovoljna, tudi ko me je kirurg vprašal, kaj pričakujem sem mu mirno z dobro voljo odgovorila, da mu zaupam in da sem srečna.

To je bilo moje leto sprememb zase in na boljše, končno in začetek je bil facelift, ki je uspel, naprej pa sem se odločila še marsikaj narediti, ker se je moja samozavest dvignila. Jaz sem z operacijo facelift dobila dve stvari in to je povrnjeno lepoto in samozavest. Kaj sem hotela še več, kajti zdravje še imam. Življenje pa me čaka.

 …

Še dobro da obstaja popravilo telefonov

Saj veste kakšno so mladi in kako hitro jim padajo telefoni po tleh. Mojemu sinu je padel telefon na tla tolikokrat, da se samo čudim , da mu še dela. Starši bi lahko kupovali telefone vsak mesec in hvala bogu obstaja popravilo telefonov, da lahko njihove telefone popravimo tam, ker itak nima smisla, da jim kupimo novega, ker bo itak kmalu spet letel po tleh.

Moj si ne komplicira, on pravi, da je važno da njegov telefon ima internet in to je to, kako izgleda in koliko je poškodovan pa mu ni mar. Po eni stani razumem mlade, saj so telefoni neprestano v njihovih rokah, na kolenih in možnosti, da jim padejo na tla je veliko. Ne tako kot včasih, ko smo telefone imeli le na policah ali omaricah. Glavno je, da je popravilo telefonov še možno, ker da bi starši morali kupovati nove telefone svojim otrokom bi bankrotirali.

Zanimivo mi je bilo zadnjič, ko sem po dolgem času šel na vlak gledati okoli koliko telefonov je celih in povem vam, da sem videl 2 z počenim steklom in tako danes pri mladih je, enostavno jih popravilo telefonov skoraj ne zanima več, nočejo tega stroška, raje imajo počeno steklo, seveda v upanju, da bo telefon čim dlje delal.

Kako to, da smo postali tako površni do telefonov, telefoni letijo po tleh vsakdan, tam ko opravljajo popravilo telefonov ne uspejo več popraviti v kratkem času, ker imajo preveč dela, čeprav popravilo telefonov ni majhno, je kar nekaj ljudi, ki si novega telefona ne more privoščiti, denar za popravilo telefonov pa še ima. Telefoni niso poceni, če pogledate, nam neprestano kažejo ceno z obroki za telefon, če pa pogledate koliko dejansko stane telefon smo lahko šokirani, zato pa še kako prav pride popravilo telefonov, še vseeno je veliko cenejše od novega telefona.

Mravljinci v rokah na novem delovnem mestu

Moja služba je bila stoje, bila sem zaposlena kot prodajalka, redko kdaj sem se v službi usedla, na kar sem menjala službo, sedaj sedim 8 ur in več in začeli so se mi pojavljati mravljinci v rokah, da včasih nisem mogla več sedeti za računalnikom in opravljati sovje delo. Takrat se spomnim, kako sem si v prejšnji službi želela sedeti, kako sem zavidala prijateljicam, ko so delale v pisarni, jaz pa sem morala toliko časa stati, a mravljinci v rokah niso bili takrat prisotni, le noge so me včasih bolele, a to ni vplivalo na moje zdravje.

Vse bolj me pri tipkanju na računalnik bolijo roke, mravljinci v rokah se mi po določenih urah, ko so roke utrujene sigurno pojavijo in takrat moram narediti pavzo. Ker me je to kar obremenjevalo, sem se odločila za pregled pri zdravniku, da ga vprašam za nasvet. Po pogovoru z njim sem ugotovila, da moram začeti telovaditi in razgibovati roke in zapestja. Dobro sem naredila, da sem ga obiskala, kajti tega nisem počela, le paničarila sem in razmišljala, če sem naredila prav, da sem zamenjala službo.

Zdaj razgibavam roke in zapestja vsak dan, v službi bolj malo, le ko mi mravljinci v rokah ne dajo mira, drugače pa to delam doma pred televizijo. To je bila zame čisto nova služba, jaz enostavno tega zdravstvenega problema nisem videla. Videla sem samo lepšo sliko te službe, kako lepo 8 ur sediš in delaš. Kakšni mravljinci v rokah? To je bilo zame čisto novo. Sedaj poznam slabe strani obeh služb in če bi še enkrat imela priložnost, bi se odločila za stoječe delo, ker je bolj zanimivo in roke res ne trpijo, kajti ti mravljinci v rokah so začetni znak, da lahko pride do karpalnega kanala. Takrat pa je ogroženo tudi moje delo, dokler so mravljinci v rokah je še dobro, le ne smem pozabiti na razgibavanje.…

Obožujem igra na srečo, moji starši pa se s tem ne strinjajo

Vedno sem rad počel stvari po svoje, starši so me opravičeno kdaj imeli vrh glave, da niso včasih več vedeli, kaj naj naredijo. Danes igram igre na srečo in sem odrasel, a jim to vseeno gre na živce, ker se bojijo, da me bo zaneslo in bom vse zapravil. No, lahko bi rekli opravičeno, ker sem enkrat res naredil bedarijo in izgubil veliko denarja in starši so me potem morali kaj nekaj časa preživljati. To mi ne bodo oprostili, ker so me opozarjali, da so lahko igre na srečo nevarne, jaz pa jih seveda nisem poslušal.

Nekaj časa sem dal mir, potem pa ko sem enkrat imel vrh glave dolgov, sem začel ponovno igrati igre na srečo, ker itak nisem imel kaj izgubiti. Tako sem ponovno živciral starše, pravzaprav sem jih razočaral. Povedal sem jim lepo, da bom tokrat pazil in bom igral igre na srečo z glavo, da nikar naj skrbijo, ker ne bom ponovil napake. Res je nisem ponovil, ker bi bil preveč razočaran sam nad sabo. Tako sem igral čisto malo, ravno toliko, da sem bil v igri za nagrade. 

Tudi z tem se starši niso strinjali, kajti bili so mnenja, da me bo ponovno potegnilo noter in bom začel igrati za večje denarje. Pa ni bilo tako, še vedno igram malo, tako da lahko rečem, da bom mogoče kdaj zadel. Tudi zadel sem že, ne veliko, a ravno toliko, da sem bil srečen dobitka.

Moje starše ne bom več nikoli razočaral, kajti zavedam se trenutka, ko sem moral do njiju in jima reči, da če mi lahko pomagata, ker so mi igre na srečo odnesle ves denar, takrat sta mi stala ob strani in tega ne bom pozabil, zato so danes igre na srečo zame sprostitev v najmanjšem znesku in vedno igram samo eno igro.

 …

Varstvo otrok in otroški kampi

Varstvo otrok na prvo žogo vedno pomeni, da govorimo o varuški, ki izvaja varstvo otrok v določenem času, na določenem mestu. Toda prav v teh počitniških dneh, sem se odločila, da bom otroka poslala na košarkarski kamp in seveda sem bila prijetno presenečena glede varstva otrok.

Ko sem prvi dan pripeljala otroka so nas seveda pozdravili košarkarski trenerji in seveda varuške. In prav varuške so bile to presenečenje, ki ga nikakor nisem pričakovala na košarkarskem kampu. Toda tam so bile in starši smo prejeli informacije kako poteka varstvo otrok.

Presenečenj pa seveda ni bilo konca. Še pred koncem informiranja, so nam predstavili informacijo, da na kampu ni televizije, ni klasičnih video igric, ni telefona in računalnika. In ko smo starši izvedeli te informacije smo bili prijetno presenečeni in hkrati seveda prestrašeni. Namreč tehnologija je del življenja modernih otrok in dejstvo, da bodo otroci preživeli brez moderne tehnologije se nam je zdela popolnoma nemogoča.

Toda trenerji in varuške na kampu so bile neomajne in to so bila pravile kampa. In če vam priznam čisto po pravici, si sploh ne predstavljam več kako izgleda varstvo otrok brez moderne tehnologije.

In zdaj se kamp končuje, moj otrok pa izgleda spočito poln energije in vesel. Seveda sem zadovoljna z otroškim kampom, ki otrokom približa igro in igrice, ki smo jih poznali vsi starejši od trideset let. In zdaj je te igre in življenje brez tehnologije spoznal tudi moj otrok in komaj čakam, da se bova te igre igrala doma.

Toda varstvo otrok z varuško je velikokrat opravljeno s pomočjo tehnologije in to ni nič narobe, če je tehnologija uporabljena za iskanje idej in raznih rešitev s katerimi se bosta potem varuška in otrok igrala. Če pa je glavni element tehnologije to, da otroku preprosto nastavijo risanke, ki jih potem otrok gleda, potem pa tako varstvo otrok ni varstvo, ki bi si ga jaz želela.

 …